Novi Zakon o prostorskem na\u010drtovanju (del tako imenovanih \u201cBa\u010di\u0107evih zakonov\u201d) predstavlja radikalno reformo sistema: po eni strani prina\u0161a visoko stopnjo digitalizacije in pospe\u0161itev postopkov, po drugi strani pa resna tveganja centralizacije, pravne negotovosti in ve\u010djega pritiska investitorjev na prostor.<\/p>\n
Klju\u010dne novosti in navedene prednosti Strukturna tveganja in kritike Pravna in planska tveganja Centralizacija in slabitev lokalne samouprave \u201cInvestitorski urbanizem\u201d in fragmentacija prostora Dru\u017ebena in okoljska tveganja Operativne posledice za investitorje in ob\u010dine Novi Zakon o prostorskem na\u010drtovanju (del tako imenovanih \u201cBa\u010di\u0107evih zakonov\u201d) predstavlja radikalno reformo sistema: po eni strani prina\u0161a visoko stopnjo digitalizacije in pospe\u0161itev postopkov, po drugi strani pa resna tveganja centralizacije, pravne negotovosti in ve\u010djega pritiska investitorjev na prostor. Klju\u010dne novosti in navedene prednosti Zakon za\u010dne veljati 1. januarja 2026 skupaj z novim Zakonom o graditvi objektov in Zakonom o energetski u\u010dinkovitosti stavb. Uvedena …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":20488,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"none","_seopress_titles_title":"Novi hrva\u0161ki Zakon o prostorskem na\u010drtovanju 2026 \u2013 prilo\u017enosti in tveganja za investitorje","_seopress_titles_desc":"Pregled novega hrva\u0161kega Zakona o prostorskem na\u010drtovanju: digitalizacija na\u010drtov, hitrej\u0161a dovoljenja in urbana komasacija ter hkrati pravna negotovost, centralizacija in investitorski urbanizem.","_seopress_robots_index":"","inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[131],"tags":[],"class_list":["post-20487","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-development"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/estate.com.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/20487","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/estate.com.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/estate.com.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/estate.com.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/estate.com.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=20487"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/estate.com.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/20487\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/estate.com.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/20488"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/estate.com.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=20487"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/estate.com.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=20487"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/estate.com.hr\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=20487"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nZakon za\u010dne veljati 1. januarja 2026 skupaj z novim Zakonom o graditvi objektov in Zakonom o energetski u\u010dinkovitosti stavb.
\nUvedena je popolna digitalizacija: prostorski na\u010drti se pripravljajo in vodijo v standardizirani digitalni obliki (ePlanovi) in so povezani s sistemom eDozvola ter drugimi registri.
\nCilj je bistveno skraj\u0161ati roke za izdajo dovoljenj (npr. enodru\u017einske hi\u0161e v pribli\u017eno 30 dneh) ob ve\u010dji standardizaciji dokumentacije.
\nPonovno se uvaja institut urbane komasacije, ki omogo\u010da zdru\u017eevanje in preurejanje zemlji\u0161\u010d v urbanih obmo\u010djih, s pragom 50% + 1 lastnik za za\u010detek postopka.
\n\u0160iritev stavbnih obmo\u010dij je omejena, dokler znotraj obstoje\u010dih obmo\u010dij obstajajo nepozidane in infrastrukturno neopremljene povr\u0161ine, s \u010dimer naj bi se spodbujal \u201cnotranji razvoj\u201d naselij.
\nV turizmu se krepi nadzor: skoraj popolna prepoved eta\u017eiranja turisti\u010dnih objektov (z izjemami), natan\u010dnej\u0161a pravila za mobilne hi\u0161ke in oddaljenost od obale.
\nUvedena je obveznost na\u010drta vzdr\u017eevanja stavb in spodbujanje uporabe BIM\u2011modeliranja v projektiranju.
\nPozitivno za sistem: digitalizacija, ve\u010dja preglednost statusa postopkov, bolj\u0161a usklajenost podatkov in potencialno manj\u0161a administrativna arbitrarnost ob bolj racionalni rabi obstoje\u010dih stavbnih obmo\u010dij.mpgi.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n
\nStrokovna in del politi\u010dne javnosti izpostavljata zelo ostre pripombe, osredoto\u010dene na tri skupine tveganj.<\/p>\n\n
\nV predvidenih rokih je treba sprejeti ve\u010d kot 3.500 novih prostorskih na\u010drtov, pri \u010demer obstoje\u010di (vklju\u010dno z \u201cna\u010drti nove generacije\u201d) prenehajo veljati; stroka ta cilj ocenjuje kot nerealisti\u010den in opozarja na nevarnost pravnega vakuuma in \u201cprostorskega kaosa\u201d.
\nV prehodnem obdobju nastane visoka stopnja negotovosti: investitorji, banke in ob\u010dine te\u017eko napovejo, kateri na\u010drt bo veljal v trenutku izdaje dovoljenja in kako bodo razlagana nova pravila.
\nZa dolo\u010dene vrste posegov (npr. energetski projekti, dostopna stanovanja) zakon omogo\u010da odlo\u010danje tudi v nasprotju z veljavnimi na\u010drti, kar spodkopava hierarhijo prostorskega na\u010drtovanja in ote\u017euje pravno varstvo sosedov.<\/p>\n<\/li>\n
\nHrva\u0161ka zbornica arhitektov in strokovna zdru\u017eenja izrecno poudarjajo \u201cslabitev pristojnosti lokalne in regionalne samouprave\u201d, saj se klju\u010dne vzvode odlo\u010danja o prostoru prena\u0161a na dr\u017eavno raven.
\nProjekte posebnega interesa (energetika, dostopna stanovanja itd.) je mogo\u010de izvajati v pospe\u0161enih postopkih, kar dejansko zmanj\u0161uje vlogo ob\u010dinskih\/mestnih svetov in lokalnih javnih razprav.
\nPri\u010dakovati je pogostej\u0161e konflikte med lokalno politiko in dr\u017eavo \/ investitorji ter pove\u010danje upravnih sporov in morebitnih ustavnih pobud.<\/p>\n<\/li>\n
\nKritiki govorijo o legalizaciji \u201cinvestitorskega urbanizma\u201d: investitor z namero lahko mo\u010dno pospe\u0161i sprejem ali spremembo OPPN\/UPU za svoj projekt v kratkem \u010dasu, medtem ko celovito na\u010drtovanje naselja ostaja v ozadju.
\nVloga urbanisti\u010dnega projekta in urbane komasacije se lahko skr\u010di na servis posameznih projektov namesto na orodje za strate\u0161ko oblikovanje mesta; to vodi v fragmentiran razvoj in slab\u0161o integracijo javne opreme.i<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
\nStroka opozarja, da se s tem degradira tradicija na\u010drtovanja javnih funkcij (\u0161ole, vrtci, parki, prometna mre\u017ea) in da prostor postaja niz \u201cotokov\u201d zasebnih interesov.<\/p>\n<\/li>\n<\/ol>\n
\nDel strokovne in aktivisti\u010dne javnosti govori o \u201crazprodaji prostora\u201d in oslabljenem razumevanju prostora kot ustavne kategorije splo\u0161nega interesa, saj se gradnja lahko dovoli tudi v nasprotju z obstoje\u010dimi na\u010drti.
\nPoseben pritisk je na obalo ter na kmetijska in gozdna zemlji\u0161\u010da, zlasti zaradi energetskih in turisti\u010dnih projektov, ki lahko uporabljajo pospe\u0161ene postopke in zaobidejo lokalne na\u010drte.klimatski<\/span>+2<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span>
\nDolgoro\u010dno obstaja tveganje prostorske in socialne stratifikacije: visoko donosne \u201cenergetsko\u2011turisti\u010dne\u201d cone nasproti stanovanjskim obmo\u010djem s slabo infrastrukturo in pomanjkanjem javnih storitev.<\/p>\n
\nZa investitorja \/ svetovalca to pomeni ve\u010djo potrebo po obvladovanju tveganj in prilagodljivem strukturiranju projektov.
\nTe\u017eko je napovedati, ali bo projekt med postopkom \u201cpadel\u201d pod stari ali novi na\u010drt, kar pove\u010duje tveganje, da se \u0161tudije izvedljivosti, urbanisti\u010dne podlage in finan\u010dni modeli pripravijo po pravilih, ki se nato sredi procesa spremenijo.
\nFinan\u010dne institucije bodo verjetno zahtevale mo\u010dnej\u0161i pravni in prostorski due diligence, bolj konservativne predpostavke o \u010dasovnicah dovoljenj in ve\u010dje rezerve za zamude in spore.
\nOb\u010dine dobijo ogromen operativni zalogaj priprave na\u010drtov v kratkem \u010dasu, hkrati pa izgubijo del strate\u0161kega nadzora; v obalnih mestih, kot je Dubrovnik, se to prepleta z mo\u010dnim pritiskom javnosti, kar pove\u010duje ugledno in politi\u010dno tveganje projektov.
\nHkrati pospe\u0161eni postopki, digitalizacija in instrumenti, kot je urbana komasacija, objektivno odpirajo nove prilo\u017enosti za tiste, ki znajo dobro upravljati tveganja, se pogajati z ob\u010dinami in pravo\u010dasno vklju\u010diti strokovnjake (urbaniste, arhitekte, pravnike).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"